NoMeansNo

Hmmm, marsikdo, ki me je spoznal v zadnjih letih je popolnoma presenečen, ko sliši, da sem nekoč poslušala punk in hardcore, no, mogoče bolj hardcore, kot punk... pa ne samo kakšno leto v najstniških časih ampak kar več kot 10 let. Tam nekje od 16-ega pa tja do 29 ali 30-ega leta. Ne bom rekla, da mi zdaj več ni pri srcu in definitivno in brez pomislekov lahko rečem, da je bilo to eno lepših obdobij mojega življenja, ki je tudi zelo zaznamovalo moj karakter in način mišljenja nasploh.

Fugazi - Waiting Room


NoMeansNo - Tired Of Waiting


NoMeansNo - Sex Mad


NoMeansNo, so bili definitivno eni mojih ljubših in še danes bi lahko rekla da se z njihovim imenom lahko tudi zelo poistovetim. Ja, redkokdaj zares rečem ne, a takrat ko to rečem tudi mislim NE in če nekdo še naprej dreza vame in me prepričuje v nasprotno, me ne bo prepričal, kvečjemu popolnoma mi bo "padel", ker začutim, da tak človek nima spoštovanja do drugih.

Tipični primeri so fantje, ki jih spoznavam prek klepeta na internetu, ko me začnejo prepričevati v zmenke in srečanje in čeprav jim omenim, da tu bolj klepetam in načeloma tukaj ničesar prav zares ne iščem, saj dvomim, da lahko preko interneta najdeš princa svojih sanj ,) da rabim full časa, da se odločim za tak korak (srečanje, kavico, zmenek ali kakorkoli se temu reče) in da bi rada prej človeka spoznala ter da me je zmenkov na slepo popolnoma groza in da kar zmrznem in ostanem popolnoma tiho... Poleg tega je takih vabil včasih nekaj dnevno in NE, nikakor se mi ne da dobivat vsak dan z drugim, samo zato, ker sem izmenjala par besed z njim prek interneta in nikakor ne padam na fore, da se bova bolje spoznala na 4 oči. Ja, res se bova, ampak prej bi rada vedela kaj več o tebi in ugotovila ali si te sploh želim spoznati.
Takih, ki vseeno vstrajajo je 95% in me prepričujejo, da njih se pa res nimam kaj bat in da oni so fajn in da ob njih pa res ne bom tiho... no ti fantje me najverjetneje ne bodo nikoli spoznali v živo.

Do zdaj sem se le redko s kom dobila in to je bilo največkrat z nekom, s komer sem že toliko časa komunicirala, da sem si ga sama želela spoznati.

Punk in hardcore ideologija sta mi pustila spoštovanje do sočloveka in upoštevanje njegovega mnenja, razumevanje, da smo si ljudje različni in sprejemanje tega, samostojnosti in hmmm, kar je včasih dobro in včasih tudi ne > zavračanje avtoritete, oz. tega da nikoli ne bom nekaj naredila zato ker moram, ampak samo zato, ker sama tako čutim in to želim...





Verjetno ravno zaradi tega raje in bolje delam samostojno in čeprav me je funkcija v društvu nekako pripravila do tega, da moram za marsikaj nositi odgovornost in odločati oz. sprejemati zadnjo odločitev se trudim, da tudi sama ne bi vspostavljala kakšnegakoli avtoritetnega odnosa, ampak vedno vprašam za mnenje in odločitev sprejemam na podlagi podanih utemeljitev in nenazadnje tudi večinskega in ne lastnega mnenja.

Chillin'

Chill, Lounge, Nu-jazz sem začela poslušat čisto po naključju, oz. ko smo v društvu, kjer imam tudi svojo pisarno in delam, 2 studia oddali Gregorju Zemljiču in Kanzyaniju. Grega se je pogosto oglasil na klepet in en dan prinesel s seboj CD od Tosce-Suzuki "na, tole morata slišat" je rekel.
Prav kmalu je bil to edini CD, ki se je vrtel v mojem playerju. Naslednji CD, ki ga je prinesel je bil od Thievery Corporation, kasneje še Jazzanova, De Phazz... po tistem pa sem začela že sama iskati in raziskovati in v zelo kratkem obdobju sem popolnoma spremenila glasbeno zvrst.

Nekako se mi zdi da obe zvrsti na svoj način "podajajo" isto, le da mogoče na drugačen način: strpnost do soljudi, odpirata oči in opozarjata na svet okoli nas, probleme, le da nova glasba izpostavlja tudi lepote tega sveta in nenazadnje opozarja tudi ljubezen in čustva nasploh...

Nikakor mi ni žal. In čeprav se danes punk ali hardcore zvrst nikoli več ne znajde na mojem glasbenem sporedu, mi tisto obdobje še danes veliko pomeni. Hmmm, kak mesec nazaj sem bila po nekaj letih na koncertu Nomeansno v Cvetličarni. Fantastično, kot da bi spet imela 20 let :)

Tosca - Suzuki


Thievery Corporation - Shadows of Ourselves