Honey

Pa je mimo. Najdaljša noč v letu pravijo in jaz sem nepričakovano ostala sama. Dan pred tem me je namreč v poznih popoldanskih urah klicala Tanja, da je bil njen brat nekaj dni pred tem na Krku in da je tam fantastično in ali se ne bi mi raje odpeljali na morje za novo leto, menda se še da dobit apartma, če se hitro odločimo. Seveda sem bila takoj zato, da se spokamo iz Ljubljane, Tanja je rezervirala apartma in takoj zjutraj sem se začela pripravljati za pot. Najprej poiščem Lisin potni list in glej glej, v njem sploh ni nobenih podatkov, ne njenega imena, pa tudi imena lastnika ne. Kličem veterinarja in pravim, da so mi dali prazen potni list in da je noter samo nalepka o cepljenju jaz bi pa rada šla čez mejo. Podatke naj vpišem kar sama, pravi, vmes pa sprašuje za katero psičko gre to... Lisa Aurora pravim... pa sej Lisa še ni bila cepljena proti steklini in brez tega je ne bodo spustili čez mejo... no pa sve ostale doma...

Večer je minil kar hitro v družbi prijetnega chat sogovornika Bora, no upam, da se bova res nekoč tudi v živo spoznala, kot sva si obljubila.

Vmes sem prejela "milion" SMSov, no najbolj zanimiv mi je bil tale za katerega sploh ne vem čigav je, podpisa ni bilo, v spominu pa tudi nimam shranjene telefonske: Preden zaide sonce v letu 2007, preden spomin zbledi, preden omrežje crkne, preden se ga tako napijem, da izgubim telefon, ti želim SREČNO 2008 :)!!!
Imela pa tudi nekaj telefonskih klicev, med drugim Bojanco, ki je letos praznovala doma z Matijatom in naraščajem v trebuščku, fajn mi je ker vidim, da z veseljem pričakujeta. Klicala je tudi mama v skrbeh kako bom, ker sem sama. A najbolj me je razveselil klic Jerota, moža sestre bivšega fanta. Oba me namreč že nekaj časa vabita naj se oglasim in prepričujeta, naj pozabim na to, da sta sorodnika bivšega, saj me vabita kot prijateljico in to bomo vedno ostali. Lepo je to slišat. Thx Jero in Hojka, Bojana in Matija, seveda mami in očetu, Maši, Petru, Bandlu, Borutu z družinico, Tanji in vsem, ki ste bili z mislimi z mano...

Polnoč sem prespala. Malo načrtno, malo pa zaradi moje male Lizike. Sicer sem mislila, da bo večja panika in da jo bo veliko bolj strah pokanja vseh teh petard, a je samo vsake toliko bolj začudeno kot prestrašeno dvignila glavo in pogledovala proti meni, da kaj je bilo pa zdaj to. Definitivno pa ni mogla zaspati. Zato sem na računalniku priklopila film > Elizabeth < zvok pojačala skoraj do konca in Liziki izjemoma dovolila, da tokrat zleze pod kovter in jo z njim pokrila čez glavo... Kot pričakovano je tudi mene začelo prav v kratkem zmanjkovati tako da sem tudi sama ponovila. Vmes sem se okoli 1h zbudila, ko je bilo filma konec in se je zunaj slišalo samo še pokanje. Joj, dajte že nehat počasi...

Zjutraj sem se zbudila nekaj po 7.uri. K meni se je pod kovtrom stiskala moja Lizika, jaz pa sem se počutila tako samo...

Tosca - Honey